Vaše izhodišče za vsak letni čas
200 m do smučišča. 1 km do Zelencev. 3 km do Kranjske Gore.
Podkoren, Kranjska Gora
Na stičišču Slovenije, Italije in Avstrije, vaša vstopna točka v Julijske Alpe
Podkoren je slikovita alpska vas na zahodnem robu občine Kranjska Gora. S tradicionalno slovensko arhitekturo, bujnimi travniki in mogočnimi vrhovi naokrog ponuja pristno gorsko izkušnjo stran od gneče, hkrati pa je le 3 km od živahnega centra Kranjske Gore.
Vas je najbolj znana po smučišču FIS Podkoren, ki je le 200 metrov od Alpske hiše 77. Poleti se ista pokrajina spremeni v raj za pohodnike, kolesarje in ljubitelje narave.
Svetovno znani Nordijski center Planica je dom legendarnih skakalnic in gostitelj tekem svetovnega pokala FIS. Ponuja tudi tek na smučeh, biatlon, zip-line in park nordijske hoje. Poleti je dolina izhodišče za pohode v prelepo dolino Tamar.
Ikonsko smaragdno zeleno jezero Jasna leži ob vznožju Julijskih Alp. Kristalno čista voda zrcali okoliške vrhove, zato je ena najbolj fotografiranih točk v Sloveniji. Popolno za miren sprehod, osvežujoče kopanje poleti ali uživanje v gorskem panoramskem razgledu.
Le 15 minut hoje od hiše. To zavarovano močvirje in izvor reke Save Dolinke ponuja smaragdno zeleno jezero, kjer lahko opazujete vodo, ki brbota iz podzemnih izvirov. Lesena brv vodi skozi močvirje za mirno naravno doživetje skozi vse leto.
Na 1.611 m najvišji gorski prelaz v Sloveniji in ena najlepših alpskih cest v Evropi. 50 ovinkov skozi dih jemajočo pokrajino. Na vrhu: panoramski razgledi, Ruska kapelica in izhodišča za pohode na Slemenovo špico, Prisank ter pot do smaragdne doline reke Soče.
Eden najveličastnejših slapov v Sloveniji, ki se z višine 52 metrov strmoglavi s skalnega previsa v dolini Vrata. Po naravni poti, vklesani v skalo, lahko hodite za zaveso vode. Čudovit pooldnevni izlet skozi neokrnjen gozd, še posebej veličasten spomladi.
Nad Planico, pod mogočno piramido Jalovca, je dolina Tamar eden najlepših kotičkov Julijskih Alp. Položna makadamska cesta vodi skozi ledeniško dolino do Doma v Tamarju, malo više pa pridete do slapu Nadiža in prvega izvira Save Dolinke, najdaljše slovenske reke. Lahek sprehod za družine in lep kolesarski izlet za gorska ali e-kolesa.
Tik mimo hiše teče kolesarska pot brez prometa, speljana po nekdanji železnici. Proti zahodu v nekaj lahkih kilometrih prečkate mejo z Italijo in se priključite poti Ciclovia Alpe Adria, ki nadaljuje proti Trbižu in nazadnje do Grada ob Jadranu. Proti vzhodu vas dolina položno popelje navzdol do Mojstrane, vrat Triglavskega narodnega parka. Ravna, asfaltirana in primerna za družine v obeh smereh; kolesa in e-kolesa si izposodite v Kranjski Gori.
Do Kranjske Gore se lahko odpravite tudi peš. Tja vodi čudovita pešpot čez odprte travnike in skozi gozd, nekoliko daljša od ceste, a se zaradi miru in razgledov na okoliške vrhove vsekakor splača. Nazaj grede lahko izberete krajšo pot pod smučiščem. V eno smer približno ura zmernega koraka.
Hiša stoji vznožju Korenskega sedla, prelaza, ki se spušča v avstrijsko Koroško, malo višje za Ratečami pa se tri države srečajo pri enem samem vrhu. Prav ta trodežna lega je ključ do tukajšnje hrane. V osnovi je to alpska, kmečka gorska kuhinja: ajda, nabrane gobe, rečna postrv, divjačina in med kranjske čebele, ki je dobesedno poimenovana po teh krajih. A nosi koroški pridih izza enega prelaza in furlanskega izza drugega.
Še iskren nasvet, da si prihranite kakšen medel obrok: marsikatera restavracija na glavni ulici v Kranjski Gori postreže zelo podoben velik mešani žar za lačne smučarje. Okusen in obilen je, a ni prava domača kuhinja in ravno tu je dolina najmanj zanimiva. Najboljšo hrano boste običajno našli v vaseh, stran od vrveža, in pogosto je tudi cenejša.
Pravi temelj doline: groba ajdova kaša, skuhana v mehke, orehovo dišeče žgance, tradicionalno zabeljene z ocvirki ali postrežene v skledi toplega mleka. Gorska hrana v najbolj dobesednem pomenu, poceni, sitna in točno to, kar si želite po dnevu na smučišču ali poteh. Če jih kuhinja ima na jedilniku, jemlje domačo tradicijo resno.
Tanko testo, zavito okrog nadeva, nato kuhano ali pečeno. Klasika so skutni in orehovi, najdete pa tudi ajdove, in so tako slani kot sladki. Marsikje vam z veseljem postrežejo krožnik, ki je napol slan, napol sladek. Dober štrukelj je eno največjih preprostih veselj tukajšnje kuhinje.
Gozdovi pod slapovi Martuljka in po Triglavskem narodnem parku so polni jurčkov in lisičk, domačini pa nabirajo zares. V sezoni gobova juha ni jedilniška floskula, narejena je iz tega, kar je bilo nabrano tisti teden. Naročite jo, ko je sveža.
Sava Dolinka in mrzli dolinski potoki pomenijo, da je postrv tu zares domača riba, ne uvožena. Preprosto pečena s krompirjem in česnom je ena lažjih in boljših jedi na tradicionalnem jedilniku.
Jelenov golaž, običajno z žganci ali domačimi rezanci, je prava izbira za mrzle dni. To je lovska pokrajina na robu narodnega parka in divjačina je domača, bogatejša, počasnejša jed za snežen večer doma.
Vas Rateče ima svojo posebnost, ki je nekaj dolin naprej preprosto ne najdete: krape iz vlečenega testa, polnjene s skuto in polento, na voljo pa je tudi sladka različica s suhimi hruškami. Kos užitne domače identitete in ne nekaj z državnega jedilnika. Vredno jih je poiskati v sami vasi, v Gostišču pri Žerjavu.
Dve stvari sta skoraj na vsakem tukajšnjem jedilniku in ju je dobro razumeti. Mešano meso je obilno in okusno, a bolj balkansko kot alpsko. Prekmurska gibanica za sladico pa je odlična, vendar prihaja iz ravninskega skrajnega vzhoda države, nasprotnega kota od teh gora. Le naročite ju, a vedite, da nista domača kuhinja.
Do Bleda je 35 minut, doma kremšnite, kvadrata vanilijeve kreme in smetane med listnatim testom, ki je prava regijska institucija. Bližje domu poiščite potico (zvit orehov kolač) in sladke štruklje. Za piti: domače žganje (brinjevec se poda pokrajini), medica (spet zahvala kranjski čebeli), borovničevec po pohodu in vse daljši seznam slovenskih kraft piv na točilni.
To niso zvezdice, prepisane z zemljevida, ampak kraji, kamor zares hodimo sami in pošiljamo prijatelje. Skoraj vsi so po vaseh in ne na glavni ulici, kar je pravzaprav bistvo.
Prava rustikalna gorska koča nekaj minut stran. Hrana je domača in sprejem pristen, vprašajte in z veseljem vam pripravijo štruklje napol slane, napol sladke. Sredi tedna so lahko odprti manj časa, zato se splača preveriti vnaprej.
Družinski lokal stare šole, kamor napotimo ljudi, ki želijo vaško kuhinjo brez pribitka glavne ulice. Tu poskusite rateške krape, postrv in kos pošteno narejene gibanice.
Kmečka koča, do katere pridete v 30 do 45 minutah hoje mimo slapov Martuljka. Štrukelj je borovničev, razgled pa opravi pol dela; pot tja je prav tako del doživetja kot hrana. Običajno je odprta ob koncih tedna, zato preverite, preden se odpravite.
Stoji blizu izvira Save in naravnega rezervata Zelenci. Dober golaž in polenta ter enostaven postanek, če ste tako ali tako že v tisti smeri.
Če pa želite polno tradicionalno doživetje Kranjske Gore, goro hrane, temno pivo, živahno sobo, sta to instituciji in hrana je zares domača. V sezoni rezervirajte, ker imajo enako idejo tudi vsi drugi.
Za večere, ko otroci želijo pico in ne žgancev: Bedanc (tik ob smučišču) in FIGO (najbolj prefinjen med njimi) v mestu ali Gostilna Jožica v Gozdu Martuljku, družinski lokal s kultno priljubljenostjo na naši strani doline. Dnevi se sredi tedna lahko razlikujejo, zato pomaga hiter preverek vnaprej.
Alpska hiša 77 vas postavi v srce Julijskih Alp.
Rezervirajte bivanjeDolinska kolesarska pot poteka tik mimo hiše v obe smeri.
Pot je označena črta. Premikajte in povečajte za ogled.